V letu 2008 je bilo v Sloveniji skupaj 437 registriranih zadrug, med njimi so najštevilnejše zadruge z dejavnostjo kmetijstva, lova, gozdarstva in ribištva. Konec leta 2008 jih je bilo skupaj 117, kar predstavlja 27 % vseh zadrug. Na drugem mestu po številu so zadruge z dejavnostjo poslovanja z nepremičninami, skupaj 92 oziroma 21 % registriranih zadrug, sledijo zadruge s področja trgovine, predelovalnih dejavnosti in gradbeništva. Podrobneje je razvrstitev zadrug predstavljena v preglednici 1 razvrstitev po glavni dejavnosti pa v grafikonu 1.

Preglednica 1: Registrirane zadruge v Republiki Sloveniji konec leta 2008

(Vir: Ajpes)

Grafikon 1: Registrirane zadruge v Republiki Sloveniji po glavni dejavnosti na dan 31.12. 2008

(Vir: Ajpes)

Pretežni del delujočih kmetijskih in gozdarskih zadrug v Sloveniji je prostovoljno včlanjenih v Zadružno zvezo Slovenije. Zadružna zveza Slovenije šteje 76 kmetijskih in gozdarskih zadrug, ki so registrirane za različne dejavnosti. Kmetijske in gozdarske zadruge, članice Zadružne zveze Slovenije, delujejo v 14. slovenskih regijah na področju celotne Slovenije. Članice Zadružne zveze Slovenije združujejo preko 16.500 članov in zaposlujejo 3.022 delavcev.

Preglednica 3: Število zadrug, članov in zaposlenih v zadrugah po posameznih regijah

(Vir: interni podatki ZZS)

Kmetijsko in gozdarsko zadružništvo na Slovenskem ima več kot 135 let bogate zgodovine in izkušenj. Zadruge so se v tem obdobju izkazale za učinkovite organizacije na trgu, ki povezujejo pridelovalce kmetijskih proizvodov v njihovi ponudbi na trgu in oskrbujejo potrošnika na podeželju in v mestu.

Članice Zadružne zveze Slovenije so po svoji dejavnosti splošne ali večnamenske nabavne in prodajne kmetijske zadruge, pa tudi specializirane, na primer gozdarske, sadjarske, mlekarske in druge zadruge. Temeljni dejavnosti kmetijskih zadrug v Sloveniji sta odkup in prodaja kmetijskih proizvodov, predelanih ali nepredelanih in oskrba kmetov z reprodukcijskim materialom za kmetijstvo (gnojila, krmila, semenski material, sredstva za varstvo rastlin).
S prodajno in nabavno funkcijo sta najbolj povezani predelava kmetijskih proizvodov in lesa ter proizvodnja reprodukcijskega materiala (na primer mešalnice krmil). Še največ predelovalnih zmogljivosti imajo kmetijske zadruge za predelavo grozdja v vinskih kleteh, za proizvodnjo in predelavo mesa, medtem ko je delež mlekarskih predelovalnih zmogljivosti v zadrugah manjši. Za popolnejšo oskrbo kmetov in podeželskega prebivalstva je pomembna dejavnost zadrug tudi trgovina z različnim blagom. V segmentu oskrbe s kmetijskimi repromateriali imajo kmetijske zadruge nadpolovični tržni delež pri nabavi rudninskih gnojil in sredstev za varstvo rastlin. Specializirane zadruge, zlasti gozdarske, mlekarske, perutninarske, sadjarske in vinogradniške se ukvarjajo s prodajo in delno predelavo. Predelovalni in drugi proizvodni obrati zadrug nudijo zaposlitev večjemu številu delavcev. Tudi oskrba z ostalim reprodukcijskim in gradbenim materialom ter potrošnim blagom je dejavnost, ki prispeva k ohranjanju poseljenosti in razvoju podeželja.

Preglednica 2: Zadruge članice Zadružne zveze Slovenije po dejavnosti, številu zaposlenih in članov na dan 31. 12. 2008

(Vir: interni podatki ZZS, Ajpes)

Največ zadrug, članic Zadružne zveze Slovenije je registriranih za posredništva in trgovine na debelo, skupaj 34 zadrug s 1.450 zaposlenci. S trgovino na drobno se ukvarja 10 zadrug s 794 zaposlenimi, 9 zadrug se ukvarja s dejavnostjo živinoreje. Druge dejavnosti zadrug so pridelava netrajnih rastlin, storitve za kmetijsko proizvodnjo, pripravo pridelkov in druge.