Po zadnjih dostopnih podatkih Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je bilo v Sloveniji na dan 31. december 2016 registriranih 452. Leto 2015 je bilo v Sloveniji registriranih 387 zadrug, kar kaže, da se število zadrug povečuje. Med registriranimi zadrugami so najštevilčnejše zadruge z dejavnostjo trgovina in vzdrževanje oziroma popravila motornih vozil - 119. Na drugem mestu po številu so zadruge z dejavnostjo kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo, ki jih je skupaj 91, sledijo zadruge s področja poslovanja z nepremičninami - 38. Podrobneje je razvrstitev zadrug po dejavnosti za leto 2015 in 2016 predstavljena v preglednici 1.

(Vir: Ajpes)

Pretežni del delujočih kmetijskih in gozdarskih zadrug v Sloveniji je prostovoljno včlanjenih v Zadružno zvezo Slovenije. Zadružna zveza Slovenije šteje 62 kmetijskih in gozdarskih zadrug, ki so registrirane za različne dejavnosti. Kmetijske in gozdarske zadruge, članice Zadružne zveze Slovenije, delujejo v 14. slovenskih regijah na področju celotne Slovenije.

(Vir: interni podatki ZZS)

Kmetijsko in gozdarsko zadružništvo na Slovenskem ima več kot 145 let bogate zgodovine in izkušenj. Zadruge so se v tem obdobju izkazale za učinkovite organizacije na trgu, ki povezujejo pridelovalce kmetijskih proizvodov v njihovi ponudbi na trgu in oskrbujejo potrošnika na podeželju in v mestu.

Članice Zadružne zveze Slovenije so po svoji dejavnosti splošne ali večnamenske nabavne in prodajne kmetijske zadruge, pa tudi specializirane, na primer gozdarske, sadjarske, mlekarske in druge zadruge. Temeljni dejavnosti kmetijskih zadrug v Sloveniji sta odkup in prodaja kmetijskih proizvodov, predelanih ali nepredelanih in oskrba kmetov z reprodukcijskim materialom za kmetijstvo (gnojila, krmila, semenski material, sredstva za varstvo rastlin).

S prodajno in nabavno funkcijo sta najbolj povezani predelava kmetijskih proizvodov in lesa ter proizvodnja reprodukcijskega materiala (na primer mešalnice krmil). Še največ predelovalnih zmogljivosti imajo kmetijske zadruge za predelavo grozdja v vinskih kleteh, za proizvodnjo in predelavo mesa, medtem ko je delež mlekarskih predelovalnih zmogljivosti v zadrugah manjši. Za popolnejšo oskrbo kmetov in podeželskega prebivalstva je pomembna dejavnost zadrug tudi oskrba s kmetijskimi repromateriali in trgovina z različnim blagom. Specializirane zadruge, zlasti gozdarske, mlekarske, perutninarske, sadjarske in vinogradniške se ukvarjajo s prodajo in delno predelavo. Predelovalni in drugi proizvodni obrati zadrug nudijo zaposlitev večjemu številu delavcev. Tudi oskrba z ostalim reprodukcijskim in gradbenim materialom ter potrošnim blagom je dejavnost, ki prispeva k ohranjanju poseljenosti in razvoju podeželja.