PORTOROŽ, 14. marec – Letošnji tradicionalni kongres Zadružne zveze Slovenije poteka v času, ko se evropski in slovenski kmetje soočajo s hkratnimi posledicami zdravstvene, geopolitične, energetske in podnebne krize ter regulatornim valom evropskih zahtev zelenega prehoda. »Kmetje širom Evrope protestiramo, a to ne pomeni, da se pomembnosti trajnostnega prehoda ne zavedamo; številne zahteve Zelenega prehoda so bile v kmetov vsakdan in podeželske skupnosti prenešene administrativno, brez prave analize učinkov na pridelavo hrane, prehransko varnost, ekonomiko pridelave in socialno varnost kmečkih družin,« na letošnjem, že 51. kongresu Zadružne zveze Slovenije, ki je 13. in 14. marca potekal v Portorožu, vseevropske proteste kmetov komentirajo zadružniki.

Opozarjajo na potrebo po večji vključenosti kmetijskega in živilskega sektorja v prihodnje kreiranje politik, ki vplivajo na njihovo osnovno dejavnost, prvi cilj – t. j. stabilna oskrba s trajnostno pridelano lokalno hrano. Da bodo to lahko zagotavljali pa potrebujejo dolgoročno stabilno in predvidljivo poslovno okolje. Opozarjajo, da je potrebno spodbujati konkurenčen zadružni model, ki je v lasti in ga upravljajo kmetje in je usmerjen h krepitvi pogajalske moči kmetov v prehranski verigi. Za to potrebujejo kolektivne naložbe zadrug v kapacitete za zbiranje, skladiščenje, pripravo pridelka za trg, predelavo in trženje. Če ima zadruga ali več zadrug skupaj svoj živilsko-predelovalni obrat, to pomeni, da je kmet še korak višje v agroživilski verigi, kar dolgoročno spodbuja gospodarsko, socialno in okoljsko trajnost kmetijsko-živilske verige. Slovenski zadružniki ocenjujejo, da je bil s slovenskim strateškim načrtom 2023–2027 narejen pomemben korak naprej pri financiranju tovrstnih naložb v zbirne centre in mehanizacijo ter pozdravljajo napovedano dopolnitev strateškega načrta tudi s kolektivnimi naložbami v predelovalne kapacitete in trženje.

Pozdravljajo tudi korak naprej, ki bo z novo nacionalno zakonodajo za priznanje evropskih organizacij proizvajalcev, omogočil zadrugam, da bodo v ključnih kmetijskih sektorjih pridobile priznanje in s tem koristile številne prednosti s stališč pravil konkurence, uveljavljanja evropskih ukrepov, ki so neposredno namenjeni kmetom, ki tako povezani vstopajo v verige vrednosti. In kar je najpomembneje, da bo slovenski kmetijski sektor lahko bolje pripravljen vstopil v novo programsko obdobje po 2028.


Ključno je, da imamo takšen zadružni model kot do zdaj, saj je ključen pri povezovanju med deležniki, kjer je pomembno predvsem zaupanje. Menim, da je prav zaupanje tisto, kar nam v kmetijski politiki manjka, da dosežemo prehransko varnost, za katero si vsi prizadevamo. Delo, ki ga zadružniki opravljajo, je zame častivredno. Že vrsto let vztrajajo in povezujejo ljudi. Želim si, da bi nadaljevali svoje delo, saj je to tisto, kar trenutno v naši državi potrebujemo.
Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS je zadružništvo označil za srce slovenskega podeželja in branik slovenskega interesa, ki temelji na solidarnosti, odgovornosti, trdoživosti, vztrajnosti in osredotočenosti na skupno dobro.


Prav zadružništvo je tisto, ki lahko s svojim delovanjem poskrbi in pripomore, da bodo kmetje obdelovali zemljo in s tem še naprej skrbeli za ohranjanje kulturne krajine in poseljenosti podeželja, pridelovali kakovostno, zdravo in nizkoogljično hrano, ki sodi tudi in predvsem na krožnike najbolj ranljivih skupin v javnih zavodih.
Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS

Zadružniki so na kongresu nagovorili naslednje ključne aktualne tematike, ki ogrožajo domače kmetijstvo ter podali predlagane usmeritve za njihovo razreševanje.

Potrebujemo dolgoročno strategijo kmetijstva po posameznih panogah s stališča zagotavljanja prehranske samostojnosti in enakomernega trajnostnega regionalnega razvoja.

Zadruge, članice Zadružne zveze Slovenije, delujejo na podeželskih območjih po vsej Sloveniji. S svojo razvejano mrežo za zbiranje kmetijskih pridelkov iz družinskih kmetij, njihovo pripravo za trg, predelavo in trženje vztrajajo v tem okolju, ki se po naravnih danostih, razpršenosti poselitve in kmetovanja ter infrastrukturni opremljenosti ne more primerjati s poslovnim okoljem v bližini urbanih središč ter avtocestnega omrežja. V takih manj konkurenčnih pogojih slovenskega podeželja zadruge ohranjajo tudi mrežo maloprodajnih trgovin za oskrbo kmetij in gospodinjstev. Družinske kmetije skupaj s svojimi zadrugami so torej ne samo temelj prehranske samostojnosti in varnosti države, ampak tudi temelj trajnostnega in enakomernega regionalnega razvoja Slovenije.

Če ne bomo pomagali kmetijam in jih podprli tudi pri skupnem vstopu v verige vrednosti preko njihovih zadrug, ki združujejo njihovo ponudbo in ji preko predelave dodajajo vrednost, skupaj s svojimi kmeti člani ne bodo zdržale krutih pogojev globalnih odprtih trgov, kjer so razlike v cenah tako pri repromaterialu kot odkupu velike.

Državo zato zadružniki spodbujajo, da v strategiji novega programskega obdobja, prehranske verige, ki temeljijo na lokalni surovini, najdejo osrednje mesto tudi pri naložbah v živilsko-predelovalno dejavnost


Brez pridelave hrane kot prvega cilja kmetijske politike izgubimo tudi enega od temeljev narodne suverenosti, t.j. dolgoročno prehransko varnost, ki mora temeljiti na čim večji lastni samooskrbi s kmetijskimi pridelki. Brez te, lahko kaj hitro postanemo marioneta v rokah globalnih igralcev na njihovem političnem in gospodarskem igrišču.
Zadružniki

Zadruge je potrebno prepoznati kot evropske organizacije proizvajalcev in jim zagotoviti kolektivne naložbe tako v infrastrukturo za zbiranje pridelka svojih članov, predelavo kot prodajo.

Kljub temu, da imamo v Sloveniji več kot 150 letno tradicijo zadružništva in da zadruge v ponudbi združujejo skoraj ¾ slovenske hrane, ter da že po svojem namenu ter poslovni organiziranosti izpolnjujejo osnovni namen evropskih organizacij proizvajalcev, se Slovenija v 20. letih članstva v EU ne more ravno pohvaliti, da smo na tem področju uspešni, saj je redkokatera zadruga priznana kot organizacija proizvajalcev (OP). Da se zadruge nadgradijo v OP-je in verige v medpanožne organizacije je ključno za krepitev položaja kmeta v agroživilski verigi ter omogoča številne ugodnosti s stališča pravil konkurence ter koriščenja evropskih sredstev, ki so usmerjena k tržnim pridelovalcem hrane.

V ZZS poudarjajo, da so bili v zadnjih letih kljub vztrajnim krizam, ki so se vrstile ena za drugo, vseeno opravljeni pomembni koraki. V strateškem načrtu so za zadruge prvič posebej opredeljene kolektivne naložbe, obetajo se spremembe za podporo tudi kolektivnim naložbam višje v verigi. Možnost priznanja organizacij proizvajalcev se širi v številne sektorje.


Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nam je prisluhnilo, realiziralo je razpise za kolektivne naložbe v zbirne centre in mehanizacijo. Kar nekaj zadrug je uspešno zaključilo investicije v skladiščne prostore in silose, sušilnice za šita, kombajne,… Prisluhnil je tudi Slovenski regionalno razvojni sklad, ki je podprl predlog finančnega produkta za zadruge, ki ga izvaja. S naslednjo spremembo strateškega načrta si zadruge nadejamo tudi kolektivne naložbe v predelavo in trženje.
Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije

Slovensko kmetijstvo kot osnova trajnostnega prehranskega sistema in dolgoročne ter stabilne prehranske varnosti, ki temelji na čim višji lastni samooskrbi, potrebuje ciljne investicije v infrastrukturo, tehnološki napredek, kadre in znanje (tehnološki napredek, prilagajanje vremenskim vplivom in novim zahtevam družbe – okoljske, dobrobit živali ...).

Če želimo zagotoviti tehnološko in stroškovno učinkovitejšo verigo, ki temelji na slovenski surovini, je potrebno pri investicijskih ukrepih zagotoviti pozitivno diskriminacija verig oskrbe s hrano, ki temelji na pridelkih, surovinah slovenskega porekla ter podpreti kolektivno infrastrukturo zadrug, ki zagotavljajo najkrajšo organizirano verige oskrbe s hrano v lasti kmetov samih (zbirni centri-skladišča-predelovalni obrati-trgovine).

Nujna je uvedba označevanja porekla živil tudi v obratih javne prehrane.

V slovenskih obratih javne prehrane praviloma niti oskrbovanci niti njihovi skrbniki niso seznanjeni s poreklom živil, iz katerih se vsakodnevno pripravljajo obroki. Informiranje o poreklu živil je osnovna pravica do obveščenosti vsakega posameznika.

Prav tako ima lokalna hrana, ki nam je na voljo, s pridelavo, predelavo in distribucijo manjši vpliv na okolje, hkrati pa vpliva na multipliciranje pozitivnih ekonomskih in socialnih učinkov v lokalnem okolju, pa tudi na zmanjševanje prihodnjih odhodkov v zdravstveno in socialno blagajno. Zato imajo javne ustanove, kjer se prehranjujejo zlasti naši najmlajši, pomembno vlogo pri vzpostavljanju bolj trajnostne prihodnosti vseh nas ter bolj dolgožive družbe prihodnosti. Slovenske kmetijske organizacije so na slovensko vlado pred časom naslovile pobudo za zagotovitev označevanje porekla živil, ki se nabavljajo v javnih ustanovah.

Gre za precej pomembno prakso, o kateri je na kongresu spregovoril Christian Jochum iz Avstrijske kmetijske zbornice. V Avstriji je predpis označevanja izvora v javnih institucijah in v obratih organizirane prehrane (npr. menze podjetij) stopil v veljavo septembra 2023 in kot je povedal Christian Jochum, se njegov vpliv danes že jasno odraža.


Zaznavamo pomembne učinke, ki se kažejo spremembah pri nabavi ter načrtovanju jedilnikov, ki se odraža v povečanju odstotka lokalnih surovin uporabljenih pri pripravi obrokov.
Christian Jochum, iz Avstrijske kmetijske zbornice

Zadružniki opozarjajo tudi, da morata slovensko poreklo in shema kakovosti Izbrana kakovost Slovenije postati najpomembnejši nakupni dejavnik. Zato je potrebno ustvariti pogoje, ki bodo onemogočali morebitne potvorbe porekla in povečali zaupanje kupcev.

V ta namen je potrebno vzpostaviti enoten informacijski sistem za nadzor masnih tokov po slovenskem poreklu, kar bo kontrolnim službam omogočalo ugotavljanje odmikov v realnem času. To so t. i. masne bilance, prvi korak pa je povezati že obstoječe uradne baze podatkov od pridelave in reje naprej. ZZS pozdravlja pomemben dosežek, ki ga mesna industrija dosegla v preteklih dneh, in sicer uskladitev pravilnika za masne bilance na nivoju celotne mesne verige in imenovanje medresorske delovne skupine, katere namen je pripraviti strokovna izhodišča za vzpostavitev enotnega informacijskega sistema. S tem je narejen pomemben korak zagotavljanja sledljivosti.

Ekonomski in socialni temelj trajnosti ne smeta biti podrejena okoljskemu.

Številke evropske zahteve, s katerimi naj bi se zasledovalo cilje Zelenega dogovora, se širom Evrope uveljavljajo pogosto brez posluha za lokalne specifike in lokalne skupnosti, kar je eden od razlogov, ki so na ulice pognali mnoge evropske kmete. Jasno je, da zahteve, ki izhajajo iz pričakovanj družbe, globoko zarežejo v preživetje kmeta.

Cene kmetijskih pridelkov ne pokrijejo dodatnih stroškov, ki izhajajo iz dodatnih pogojev. Kar pomeni, da okoljski temelj trajnosti posega v ekonomski in socialni temelj trajnosti kmetovanja. Z ukrepi je zato potrebno zagotoviti pravično porazdelitev višjih stroškov trajnosti in dobrobiti živali med državo, deležnike v verigi oskrbe s hrano in potrošnike. Ti stroški ne smejo pasti izključno na prvega, torej kmete in njihove zadruge, ter zadnjega v verigi, torej potrošnika.


Menim, da je resničnost trčila ob ideologijo Zelenega dogovora in to je kmetom pokazalo, da bo vsako omejevanje privedlo do možnost stečajev v kmetijstvu. Zato so nekatere zahteve v kmetijskih protestov povezane z ustavitvijo ali spremembo Zelenega dogovora. Kmetje želijo delati, vendar potrebujejo spodbude in ne omejitev. Spodbujati je treba konkurenčen zadružni model, ki je usmerjen h krepitvi pogajalske moči kmetov v prehranski verigi in podpira kolektivne naložbe ter tako dodaja vrednost njihovi proizvodnji in spodbuja gospodarsko, socialno in okoljsko trajnost kmeta. Oceniti bo treba vpliv Zelenega dogovora na kmetijski sektor in se iz tega nekaj naučiti. Za mandat 2024-2029 se zavzemamo za zmanjšano regulacijo višje kakovosti. V prvem koraku bo ključnega pomena pripraviti splošen popis učinka sprejete zakonodaje, hkrati pa zagotoviti dovolj časa za posvetovanje in tehnične razprave o vsaki novi pobudi.
Agnieszka Maliszewska, podpredsednica Cogeca

Drugi dan posvečen kadrovskim tematikam zadrug

Drugi dan kongresa so v ZZS namenili poslovnemu zajtrku, na katerem bodo naslovili dve aktualni temi. V prvem delu so predstavili priporočila ZZS za izbor in imenovanje direktorjev zadrug. Izbor in imenovanje prave osebe za vodenje zadruge je namreč ena ključnih odločitev v katerikoli organizaciji, zato je strateško in pravočasno načrtovanje ključnega pomena. Na ZZS so skozi delo z zadrugami zaznali potrebo po enotno zastavljenimi smernicami, ki bi zadrugam olajšale ta proces. Nastala so Priporočila ZZS za imenovanje in izbor direktorja zadruge kot pripomoček za vsako zadrugo, da bo slednja lahko načrtovala proces izbora direktorja in sprejela tako pomembno odločitev, ki ima dolgoročne posledice za celotno organizacijo.

Tudi drugi del poslovnega zajtrka, ki je potekal v obliki okrogle mize so posvetili kadrovskim temam, in sicer: Kako povezati in voditi ekipo za uspeh celotne organizacije? O tem pomembnem vprašanju so spregovorili z gosti, ki imajo dolgoletne osebne in profesionalne izkušnje s področja vodenja ekip: Matjažem Čemažarjem, predsednikom uprave Domel Holdinga, Alešem Dolencem, dolgoletnim direktorjem podjetja M Sora, Aniso Faganelj, vodjo kadrovske službe v Incom Leone in večkrat nagrajevano kadrovnico ter predsednikom ZZS Borutom Florjančičem.

Gosti okrogle mize so delili svoje izkušnje in poglede na vodenje velikih ekip, izzive, s katerimi so se soočali in kako so jih odpravljali, kako so ustvarili uspešne vodilne ekipe v lokalnem okolju, kakšne vrednote gojijo kot voditelji, kako komunicirajo med seboj ter kako vidijo prihodnost vodenja v luči menjave generacij, digitalne preobrazbe in umetne inteligence.

O Zadružni zvezi Slovenije

60 kmetijsko-gozdarskih zadrug, članic zveze, povezuje 13.500 oziroma skoraj 50 % družinskih kmetij, ki v Sloveniji pridelujejo pretežno za trg. Članice zveze skupaj ustvarijo dobrih 900 milijonov prihodkov, z zadružnimi podjetji (Mlekarna Planika, Mlekarna Celea, Oljarna Fram ...) pa krepko čez milijardo evrov. Zadružništvo v različnih, tudi nekmetijskih dejavnostih, v Sloveniji zaposluje 2.700 ljudi, od tega 95 % kmetijko-gozdarske zadruge članice ZZS, ki predstavljajo pretežen del kmetijskih zadrug v Sloveniji in samo 15 % vseh zadrugah (tudi iz drugih dejavnosti). 330 zadružnih trgovin omogoča, da podeželje in manj razvita območja ostajajo aktivna, dostopna prebivalstvu in razvita. Članice zveze so pretežno mešane zadruge, kar pomeni, da odkupujejo različne kmetijske pridelke, saj imajo tudi družinske kmetije članov in partnerjev diverzificirano dejavnost.

Zadružna zveza Slovenije združuje:

  • 5000 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka in 44 zadrug, ki skrbijo za odkup, prodajo in predelavo mleka v 3 zadružnih mlekarnah;
  • 7000 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mesa in 42 zadrug, ki skrbijo za odkup in prodajo živine ter predelavo mesa v 9 zadružnih predelovalnih obratih;
  • 400 družinskih kmetij, ki pridelujejo zelenjavo in sadje;
  • 16 zadrug, ki letno odkupijo preko 100.000 t žita;
  • 2 zadružni oljarni, ki skupaj predelata preko 90 % bučnic in
  • 5 zadružnih vinskih kleti, ki povezujejo preko 800 vinogradniških družin, ki obdelujejo skoraj 1.500 ha vinogradov in pridelajo 10 milijonov odličnih vin.

Ujeti utrinki s kongresa so predstavljeni v videu na povezavi Kongres Zadružne zveze Slovenije 2024 (youtube.com)

Preberite tudi

28.08.2024

Zadružni nagrajenci 2024

Zadružna zveze Slovenije (ZZS) vsako leto podeljuje tri vrste priznanj: letos je podelila 5 priznanj ob posebnih priložnostih, 10 priznanj za trajen doprinos k razvoju zadružništva in 15 letnih priznanja za prispevek k razvoju zadružništva.

Preberi več