Ljubljana, 17. marca – Zadružna zveza Slovenije se dnevno sooča s povratnimi informacijami zadrug, ki opozarjajo na težko izvajanje ukrepov, izdanih z odloki reševanja epidemije.

Zato je ZZS pripravila sveženj pobud in predlogov, ki naj se jih umesti v PKP9, ter jih naslovila na pristojna ministrstva.

V dokumentu opozarjajo na konkretne spremembe in prilagoditve, s katerimi bi kmetijskim in gozdarskim zadrugam, njihovim članom in slovenskemu podeželju pomagali k nemotenemu nadaljevanju kmetijske dejavnosti ter zagotovili stabilno prehransko varnost Slovenije.

»Kmetijske in gozdarske zadruge se pri izpolnjevanju ukrepov in obveznosti, zadanih v odlokih za reševanje epidemije, dnevno srečujejo z mnogimi težavami. Gre za ukrepe, ki močno posegajo v procese dela ter dodatno majejo že tako izrazito finančno nestabilnost zadrug,« pojasnjuje Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.


Mnogi ukrepi ne pomenijo zgolj dodatne finančne obveznosti, ampak tudi organizacijske zadrege, ki našim članom močno otežujejo delo. Zato smo pripravili sklop pobud in konkretnih predlogov za pomoč kmetijstvu in zadružništvu ter ga pisno posredovali pristojnim ministrstvom. Verjamem, da bodo naše predloge obravnavali z vso skrbnostjo in jih upoštevali pri končnem oblikovanju devetega paketa pomoči PKP9.
Borut Florjančič
predsednik Zadružne zveze Slovenije


Sveženj predlogov obsega naslednjih osem ključnih predlogov oz. točk, ki se nanašajo na obstoječe ukrepe, ki bi bistveno prispevali k izboljšanju stanja in poslovanja zadrug:

    1
    Povračilo stroškov za obvezna testiranja:

    Do preklica epidemije naj se zagotovi sredstva za pokrivanje stroškov izvajanja hitrih testov v celoti za vse dejavnosti, pri katerih vlada izrecno zahteva negativen hitri test zaposlenih.

    2
    Povračilo nadomestila v času samoizolacije.

    Ko je delavec po pozitivnem hitrem testu napoten še na PCR test, na izvid čaka 2 – 3 dni. V času, ko se čaka na izvid PCR testa, naj se izdajajo bolniški listi z oznako 08 (izolacija) in naj to odsotnost krije država. Zdaj namreč za čas odsotnosti čakanja na rezultate PCR testa delavec pridobi bolniški list z oznako 01 (bolezen), s čimer nadomestilo plače delavcu v višini 80 % krije delodajalec.

    3
    Prioritetno cepljenje zaposlenih v trgovinski dejavnosti.

    Trgovke in trgovce naj se postavi na prioritetno listo za cepljenje. S tem bi zaščitili tako sebe kot potrošnike, hkrati pa bi se tudi izognili obveznim tedenskim testiranjem in velikim logističnim kot tudi stroškovnim obremenitvam.

    4
    Povračilo prejetih sredstev zaradi neizpolnjevanja pogoja upada prihodkov.

    Pogoj upada prihodkov naj se upošteva po posameznih dejavnostih, ki jih opravlja zavezanec. V primeru, ko zavezanec opravlja dejavnost trgovine in gostinstva, pri čemer je dejavnost gostinstva onemogočena z odlokom vlade, trgovina pa ni, se namreč sedaj za primerjavo upada prihodkov upoštevajo prihodki poslovnega subjekta kot celote in ne prihodki po posameznih dejavnostih, ki jih opravlja zavezanec.

    5
    Subvencioniranje minimalne plače.

    Ukrep za subvencioniranje minimalne plače naj se podaljša do konca leta 2021.

    6
    Sezonska dela v kmetijstvu.

    Sezonskim delavcem naj se omogoči vstop v državo brez predložitve negativnega testa in napotitve v karanteno.

    7
    Dobava hrane javnim zavodom.

    Določba glede najmanjšega deleža nabave kmetijskih pridelkov in živil v javnih zavodih naj se podaljša do konca leta 2022 (zdaj do 31. 12. 2021).

    8
    Postavitev rastlinjakov ter ukrepi s področja namakanja in postavitve objektov za kmetijsko pridelavo.

    Določbe s področja postavitve rastlinjakov in določbe glede prednostne obravnave vlog za pridobitev upravnih dovoljenj pristojnih organov pri uvedbi namakalnega sistema, postavitvi naprav in opreme za trajne nasade ali postavitvi rastlinjaka naj se podaljšajo do konca leta 2022 (zdaj do 31. 12. 2021).

    Preberite tudi

    Od pravilno postavljene kmetijske politike odvisen obstoj pridelave slovenske hrane v prihodnosti

    Ljubljana, 3. december 2021 – Na današnjem drugem regijskem posvetu Zadružne zveze Slovenije (ZZS), ki je združil zadružnike iz celjske, koroške-savinjske-šaleške, ptujsko-ormoške, prekmursko-prleške, štajerske, dolenjsko-belokranjske in posavske regije, je glavno vzdušje razprave usmerjala sredina novica o zagotovitvi dodatnih 310 milijonov eurov slovenskih sredstev v strateškem načrtu za obdobje 2023 – 2027.

    Preberi več