LJUBLJANA – 30. marca - Zadružna zveza Slovenije (ZZS) je danes na kratkem spletnem dogodku za novinarje opozorila na nerazumevanje, ki se pojavlja v postopku sprejemanja novele Zakona o kmetijstvu, s katero se med drugim implementira v slovenski pravni red Direktiva EU 2019/633 o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Direktivo v ZZS močno podpirajo, saj je njen namen ravno zaščita kmeta in spodbujanje krepitve moči kmeta oz. dobavitelja v odnosu do kupca z znatno tržno močjo oz. trgovca. Vendar opozarjajo, da se pri njeni predlagani implementaciji kaže napačno pojmovanje odnosa med zadrugo in njenim članom. Posledično se sodelovanje kmeta v zadrugi v 61. f členu novele ZKme-1 enači s sodelovanjem kmeta s trgovcem, kar pa je povsem zgrešeno.
»Dosedanji zakon je spoštoval specifičnost razmerja zadruga – član zadruge in je v petem odstavku 61. f člena definiral izjemo. Razmerje med zadrugo in njenim članom je izvzel iz določil 61. f člena,« pojasnjuje predsednik ZZS Borut Florjančič in dodaja: »V zadrugi veljajo povsem druga razmerja kot v odnosu dobavitelj – kupec. Treba je vedeti, da zadrugo ustanovijo kmetje, ki pa so več kot zgolj njeni lastniki. So tudi upravljalci in nadzorniki hkrati. Ter tudi dobavitelji in kupci. Njihovo razmerje temelji na zaupanju, spoštovanju, ki izvirata iz skupnega namena, ki je hkrati tudi razlog ustanovitve zadruge: člani, torej kmetje, so v zadrugo povezani z namenom skupnega, močnejšega nastopa na trgu. Vodijo jih isti interesi, vodijo jih isti cilji. Povezovanje je torej horizontalno.«
Odnos, ki ga opredeljuje 61. f člen pa je vertikalen. V tak odnos kot skupina kmetov, če poenostavimo, vstopajo zadruge v odnosu do naslednjih členov v verigi, t.j. predelovalne industrije, trgovcev. In ta odnos mora biti upravičeno zaščiten z 61. f členom Zakona o kmetijstvu.
Borut Florjančič poudarja:
»Naše stališče zato ni nasprotovati 61. f členu na splošno. Vsa nedovoljena razmerja, ki jih opredeljuje, absolutno podpiramo, vendar se ne strinjamo z umestitvijo odnosa zadruga – član zadruge med ta razmerja,«
Borut Florjančič
predsednik Zadružne zveze Slovenije
V ZZS zato nagovarjajo člane parlamenta, da te posebnosti zadružništva, kjer so kmeti tesno povezani s ciljem, da okrepijo svojo pogajalsko moč na trgu, upoštevajo pri sprejemanju zakona. Primarni namen združevanja v zadruge zato ni ustvarjanje dobička, ampak zasledovanje koristi članov, ki jih slednji pridobijo s povezovanjem. Zadruga članom nudi mnoge storitve, ki so bistvene za njihovo uspešno delovanje (pravno svetovanje, računovodske storitve, organiziranje skupinskih storitev, nabava mehanizacije ipd.), ima pa tudi širše družbene koristi, kot so zagotavljanje prehranske varnosti, zagotavljanje delovnih mest na podeželju, socialna varnost na podeželju, ohranjanje poseljenosti podeželja.
V ZZS se zato zavzemajo, da dosedanji peti odstavek 61. f člena v Zakonu o kmetijstvu ostaja zapisan tudi ob sprejetju novele ZKme-1. Oziroma, da se specifičnost odnosa zadruga – član zadruge kot izjema opredeli vsaj v obrazložitvah zakona.
Če tega dodatka v zakonu ne zavedejo, kot posledico lahko pričakujemo večjo birokratizacijo in nadzor posameznih institucij nad odnosom zadruga – član zadruge, kar bi kmete lahko odvrnilo od povezovanja in nenazadnje od opravljanja dejavnosti. Ter bi popolnoma izničilo namen omenjene direktive, torej spodbujanje krepitve moči kmetov, dobaviteljev v odnosu do pogajalsko (pre)močnih trgovskih verig.
Dodatne informacije:
Alenka Marjetič Žnider, vodja Oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo, alenka.marjetic.znider@zzs.si