Ustavni sodniki so do končne presoje zadržali izvajanje tretjega, četrtega in petega odstavka 89. člena zakona o delovnih razmerjih ter člena 156a zakona o javnih uslužbencih in učinkovanje vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi, izdanih na podlagi tretjega odstavka 89. člena zakona o delovnih razmerjih in prvega odstavka člena 156a zakona o javnih uslužbencih.

Gre za povezavo omenjenih členov in vročenih odpovedi po sedmem protikoronskem zakonu (zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 oziroma ZIUPOPDVE), ki je uvedel možnost tako imenovanega prisilnega upokojevanja oziroma možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez navedbe razloga, če delavec izpolnjuje pogoje za upokojitev.

Kaj pravi ustavno sodišče?

Po oceni ustavnega sodišča bi bile posledice, ki bi nastale z nadaljnjim izvrševanjem morebiti protiustavne zakonske ureditve, večje od posledic, ki bi nastale, če se do končne odločitve Ustavnega sodišča njeno izvrševanje zadrži in bi se v presoji pokazalo, da niso protiustavne. Sodišče dodaja, da obstaja nevarnost nepovratne spremembe statusa starejših delavcev iz delovne aktivnosti v upokojitev, saj starejša populacija pomeni skupino težje zaposljivih delavcev. Na drugi strani pa bi odločitev ustavnega sodišča o zadržanju izvrševanja izpodbijanih določb, če bi se kasneje izkazalo, da te niso protiustavne, povzročila le to, da bi se odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi izpodbijanih določb preložile na poznejši čas. To pa samo po sebi ne bi pomenilo posebej upoštevnih škodljivih posledic za delodajalce.

Kaj je z vročanjem odpovedi pogodb in kaj je z učinkovanjem že vročenih?

V vmesnem obdobju do končne odločitve ustavnega sodišča bodo delodajalci delavcem lahko odpovedali pogodbe o zaposlitvi v skladu z drugimi določbami ZDR-1 in ZJU o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki so veljale do uveljavitve ZIUPOPDVE, pojasnjuje sodišče.

Ker je izpodbijana ureditev začela veljati naslednji dan po objavi ZIUPOPDVE v Uradnem listu Republike Slovenije z 31. decembrom 2020, se bo 60-dnevni odpovedni rok iz tretjega odstavka 89. člena ZDR-1 in prvega odstavka člena 156a ZJU v primeru že vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi na podlagi izpodbijane ureditve lahko iztekel že v začetku marca 2021.

Ustavno sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUstS določilo način izvršitve odločitve o zadržanju izpodbijanih zakonskih določb, v skladu s katerim se do končne odločitve zadrži učinkovanje vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi, izdanih na podlagi tretjega odstavka 89. člena ZDR-1 in prvega odstavka člena 156a ZJU (2. točka izreka).

Preberite tudi