V času od 25. avgusta do 30. avgusta 2018 se bo v Gornji Radgoni odvijal 56. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, ki je najpomembnejši sejem v Sloveniji s področja kmetijstva. Letos so osrednja težišča sejma namenjena mladim kmetom, podeželski mladini, nujnosti generacijske pomladitve, poudarja prednosti hrane iz naše bližine, pomen digitalizacije, inovativnosti, znanja in povezovanja, trajnostnega kmetovanja in gospodarjenje z gozdovi. V pokušino in nakup bo ponujal nagrajene najboljše prehranske izdelke in pijače. Prikazani bodo najkakovostnejši dosežki ponudnikov kmetijskih, semenskih, gozdarskih in živilskih tehnologij, pridelovalcev in rejcev. Poseben prostor in pomen bodo na sejmu imele razstave živali. Obeta se bogata ponudba razstavljavcev in med njimi bodo tudi letos kmetijske in gozdarske zadruge članice Zadružne zveze Slovenije.

Na zadružnem razstavnem prostoru v hali B, kjer bo dogajanje povezano s sloganom »Zadruge soustvarjamo trajnostno družbo«, se bodo predstavile s priznanjem Zadružne zveze Slovenije nagrajene zadruge, zadružne vinske kleti, zadruge, ki pridelujejo sadje in zelenjavo, zadruge z mesno in mlečno predelavo ter zadruge, ki poleg odkupa in predelave opravljajo še druge dejavnosti.

Osrednji zadružni dogodek sejma bo Dan slovenskih zadružnikov, ko bomo zaslužnim zadružnicam in zadružnikom podelili priznanja Zadružne zveze Slovenije. Svečana podelitev priznanj bo v sredo, 29. avgusta 2018, ob 10. uri v dvorani 1 (dvorana se nahaja desno od glavnega vhoda, poleg recepcije).

Vljudno vas vabimo, da obiščete naš razstavni prostor in se udeležite slovesne podelitve priznanj Zadružne zveze Slovenije.

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk ob objavi zakonodajnih predlogov Evropske komisije za skupno kmetijsko politiko 2021 – 2027 in okvirnega finančnega načrta, ki Sloveniji namenja občutno manj sredstev 3,9 % manj za neposredna plačila in 15% manj za razvoj podeželja povedal: «Slovensko kmetijstvo za uspešno soočanje z izzivi potrebuje več denarja in ne manj, zato moramo storiti vse, da v pogajanjih z Evropsko komisijo dosežemo popravek proračuna za Slovenijo. V kolikor nam to ne bo uspelo na ravni EU, pričakujemo, da bomo v okviru nacionalnega proračuna zagotovili dodatna sredstva za kmetijstvo.«

Če želi slediti slovensko kmetijstvo vsem izzivom, potrebuje stabilne in zadostne vire financiranja ter ukrepe prilagojene slovenskim razmeram. Slovenski kmetje v primerjavi z evropskimi, kmetujejo na bistveno težjih pogojih za kmetovanje, naše kmetije so majhne in razdrobljene, veliko je območij z omejenimi dejavniki za pridelavo. Z zniževanjem sredstev se bo tako še zmanjšala konkurenčnost slovenskega kmetijstva in agroživilstva ter krepil trend opuščanja kmetovanja in posledično pridelave hrane.

V četrtek, 19. aprila 2018, je v Ljubljani potekal 46. redni občni zbor Zadružne zveze Slovenije. Na njem so se članice seznanile z delom zveze v preteklem letu, sprejele letno poročilo zveze za leto 2017 in razpravljale o delu v prihodnje. Članice so odločale tudi o spremembi pravil zveze, ki združujejo dve regiji Koroško in Savinjsko-Šaleško v eno regijo in združitev podprle. Opozorile so na izključevanje zadrug iz podpor namenjenim za izobraževanje starejših nad 45 let, na predolgo odločanje Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja o vloženih vlogah. Zavzele so se za vzpostavitev masnih bilanc pri mesu, sadju in zelenjavi ter zahtevale poostreni nadzor inšpekcijskih služb. Članice je zanimalo, kdaj bodo v shemo izbrana kakovost vstopili prašičerejci in kdaj bo sprejeta uredba o podpori ustanovitvi organizacij proizvajalcev.